FRANCESCO PETRARCA - O, BLAŽEN BODI ČAS POMLADNIH DNI
od 496 pr. Kr. do 406 pr. Kr.
FRANCESCO PETRATCA
Francesco Petrarca se je rodil leta 1304 v Arezzu in velja za začetnika renesančne književnosti ter največjega renesančnega pesnika. Študiral je pravo in se posvečal književnosti ter moralni filozofiji. Na veliki petek, 6. aprila 1327, je prvič videl Lauro, poročeno de Sade, se vanjo zaljubil in jo do njene smrti in še dolgo po njej uporabljal kot glavni predmet svoje ljubezenske poezije. Predstavljala mu je pesniški ideal. Leta 1341 so ga na Kapitolu v Rimu kronali z lovorovim vencem najvišjim priznanjem za pesnike tistega časa. V 2. polovici življenja se je preselil v Milano in prijateljeval z Boccacciem. Ukvarjal se je s pisanjem, tudi z diplomacijo in s politiko. Nazadnje je živel v mestecu Arqua in 19. 7. 1374 tam tudi umrl.
Petrarca velja za prvega evropskega humanista in zbiralca antičnih rokopisov. Pisal je predvsem v latinščini (zgodovinski ep Afrika, pisma..), za razvoj renesančne umetnosti pa je veliko pomembnejše njegovo edino delo, napisano v italijanščini: Canzoniere, zbirka 367 pesmi. Večina pesmi opeva Petrarcovo ljubezen do Laure. Petrarca je vplival na večino renesančnega pesništva in poznejšo evropsko liriko na treh nivojih: oblikovno (sonet), vsebinsko (ljubezenska poezija) in stilno (petrarkizem). Na Petrarcovo poezijo sta vplivala trubadurska lirika in sladki novi stil, ta zlasti oblikovno.
PESEM
O, blažen bodi čas pomladnih dni
in blažen mesec, leto, blažen kraj,
kjer bil od dvoje lepih sem oči
tako prevzet, da sem njih suženj zdaj.
In blažen prvi grenko sladki vzdih,
ki z Amorjem me v eno je spojil,
in blažen lok, puščice, ki od njih
v srce krvave rane sem dobil.
In blažene željé, solzé in vzdihi
in še besede mnoge, brez števila,
ki z njimi klical drago sem ime.
In blaženi naj bodo vsi ti stihi,
ki njo slave, in misel, ki le nje,
le nje se je za vselej oklenila.
INTERPRETACIJA
O, blažen bodi čas pomladnih dni ali sonet št. 61 je italijanski sonet, torej ima dve kvartini in dve tercini, rima je v kvartinah oklepajoča, v tercinah pa prestopna, verz je laški enajsterec. Sonet ni razdeljen le oblikovno, ampak tudi vsebinsko. V kvartinah je ponavadi podana teza, dvom, problem, vprašanje, v tercinah pa sledi antiteza oz. razrešitev dvoma, problema, odgovor na vprašanje. Soneti se lahko povezujejo tudi v cikle. Sonet se je pojavil že v 13. stoletju, veljavo mu je dal že Dante, sloves in priljubljenost ter dokončno utemeljitev pa je dodal Petrarca. Iz Italije se je ta pesniška oblika razširila po vsej Evropi.
Je razpoloženjski sonet, v katerem lirski subjekt niha med blaženostjo in obupom. V ospredju so intimna čustva in razpoloženja.
Tematika je ljubezenska izpoved.
Lirski subjekt je pesnik sam, ki ga navdaja občutek neizmerne sreče, ker se je zaljubil. Poveličuje vse, kar je neposredno povezano z njegovimi občutki, ko je prvič zagledal lepotico Lauro. Pesnik izenanači prebujenje narave s svojim prebujenjem (blažen bodi čas pomladnih dni), izenači pa tudi ljubezen in poezijo.
Osnovni motiv pesmi je čaščenje ljubezni, drugi moti pa so še občudovanje lepote, neusišana ljubezen, obup, . . .
Slogovna sredstva:
– ponavljanja: anafora, epanalepsa, anadibloza,
– miselni prestop,
– metonimija (dvoje oči = celotna oseba),
– poosebitev (misel se je oklenila),
– stopnjevanje
– ukrasni pridevki (blažene želje, blažen kraj, . . .).
– antiteze
Z motivi svoje lirike (neuslišana ljubezen, občudovanje kreposti in lepote ljubljene osebe, obup zaradi nedostopnosti) in s stilom, ki je poln prispodob in antitez ter drugih slogovnih sredstev, je Petrarca vplival na lirike poznejših obdobij. Take motive in slogovna sredstva imenujemo petrarkizmi.
Sonet je sestavljen iz 14 verzov, ki se združujejo v 4 kitice: prvi dve sta štirivrstični (kvartini), drugi dve sta trivrstični (tercini). Verz je laški enajsterec. Ponavadi je v kvartinah oklepajoča rima, v tercinah pa je različna, večinoma verižna. Sonet ni razdeljen le oblikovno, ampak tudi vsebinsko. V kvartinah je ponavadi podana teza, dvom, problem, vprašanje, v tercinah pa sledi antiteza oz. razrešitev dvoma, problema, odgovor na vprašanje. Soneti se lahko povezujejo tudi v cikle.