GUSTAVE FLAUBERT - GOSPA BOVARY
okoli 495 pr. Kr. - okoli 406 pr. Kr.
GUSTAVE FLAUBERT
Rodil se je leta 1821 v Rouenu v družini zdravnika. Doma so imeli bolnišnico in smrt je bila ves čas prisotna. Tudi sam je kmalu zbolel, zato je moral opustiti študij prava. Rad je potoval in bil je v Afriki, Turčiji, Italiji … V 2. polovici svojega življenja se je umaknil na podeželje in je živel v ozkem krogu svojih prijateljev. Umrl je v Croissetu leta 1880.
Je najpomembnejši francoski realist. Napisal je veliko del: romani Vzgoja srca, Salambo, Gospa Bovary, zbirka zgodb Tri zgodbe (ena od njih – Herodiada – je vzpodbudila Oscarja Wilda, da je napisal Salomo).
VSEBINA
Glavni junak romana je ženska, Ema Rouault, ki je živela pri nunah, se tam šolala, kratkočasila s prebiranjem romantičnih romanov in si na osnovi tega predstavljala življenje zelo romantično. Poročila se je s Charlesom Bovaryjem, podeželskim zdravnikom, ki je bil njeno pravo nasprotje, dolgočasen, a pošten in zadovoljen z vsakdanjim življenjem. Živela sta v majhnem, malomeščanskem mestu Tostesu. Emo je začelo življenje ob Charlesu dolgočasiti, saj je bilo drugačno od tistega iz romanov. Ker ji je bil mož vsak dan bolj zoprn, je Ema začela bolehati. Charles je po nasvetu drugega zdravnika odšel v mesto Yonvill de l’Abbaye in tam odprl zdravniško ordinacijo. Ema je rodila punčko, a ji tudi materinstvo ni pomenilo veliko, zato je začela iskati tisto, česar ni imela v zakonu – to je ljubezen z ljubimci. Prvi njen ljubimec je bil Rodolphe. Vrh drugega dela romana je poljedelski shod , ki je potrdil njuno ljubezensko razmerje (odlomek v berili). Prvi del romana obsega 9 poglavij, drugi
del, ki je najobsežnejši, pa 15 poglavij. Ko je Ema začela ovirati Rodolpha, se je je znebil. Ema je bila zelo prizadeta, bolj in bolj je bila živčna in psihično nestabilna. Dogajanje se prenese v tretji dogajalni prostor, to je Rouen. Zadnji, tretji del obsega 10 poglavij. V Rouenu se je Ema srečala z ljubimcem Leonom, a je bila tudi ta zveza obsojena na neuspeh. Ema se je vedno bolj zadolževala, propadala je tudi psihično. Nazadnje se je obrnila na Rodolpha, da bi ji pomagal iz denarne stiske, a jo je zavrnil. Edino rešitev je videla v samomoru. Pomočnika družinskega prijatelja lekarnarja Homaisa Justina je prosila za strup za podgane, ki ga je uporabila zase. Emino umiranje je trajalo en teden in Flaubert ga je popisal s fotografsko natančnostjo. Zato lahko rečemo, da je konec Eme Bovary naturalističen. Charles se je ves čas
sprenevedal. Hčer so napotili k teti, ta pa jo je zaposlila v tovarni.
INTERPRETACIJA
Roman je napisan v objektivnem realizmu, saj je Flaubert objektivni realist. To pomeni, da je pisal nepristransko, neprizadeto, da je ves čas kot avtor stopal v ozadje in da se je bolj kot umetnik kazal kot znanstvenik in mislec. Resnica je postala pomembnejša od lepote.
Na prvi videz je pisanje brezosebno, vendar lahko zaslutimo tudi čar poetične bolečine in predvsem avtorjev
pesimistični nazor. Flaubert meni, da pisatelj ne sme biti neposredno prisoten, pač pa posredno. Stvarni svet mora iti skozi ustvarjalca, ki ga s pomočjo ustvarjalnega procesa spremeni v umetniško resničnost. Za objektivnega realista je najpomembnejša resnica. Ko
je izdal roman Gospa Bovary, so ga kritiki zelo kritizirali. Priredili so celo sodni proces, češ da je treba avtorja in delo obsoditi. Ko se je zagovarjal, je izjavil, da v romanu ni nič resničnega, kar je le del resnice, kajti v enem izmed pisem je napisal: >>Ema Bovary, to sem jaz!<« Tudi sicer lahko ugotavljamo Flaubertovo navzočnost v romanu. Prek Eme Bovary je izlil tesnobno nemoč in bolečino, ki sta posledica njegovega pesimističnega nazora.
Flaubert je izredno veliko pozornosti namenjal svojemu stilu. Želel je popisati vse, kar je videl, vendar zelo estetizirano in preoblikovano. Zanj je bil stil duša in tkivo dela, zato ga je dograjeval z vztrajnostjo in potrpežljivostjo (posamezne romane je pisal tudi po pet let, odstavke več dni). Za Flauberta je najpomembnejša kakovost izraza.
V romanu je čudovita tridelna kompozicija: trije dogajalni prostori, trije moški (Tostes – Charles; Yonville de l’Abbaye – Rodolphe; Rouen – Leon), trije deli romana, sestavljeni iz različnega števila poglavij (prvi del 9 poglavij, drugi del 15 poglavij, tretji del 10 poglavij) – zgradba hriba.
Ema je romantična junakinja, ki je razklana med stvarnostjo in ideali. Družba je osebnostno bedna in v njej zmagujeta le sprenevedanje in laž. Želja po globlji ljubezni, kakršno si Ema želi, pa je v taki družbi nemogoča.