HOMER - ILIADA
8. stol. pr. Kr.
HOMER
Čas njegovega rojstva je neznan, verjetno je živel v 2. pol. 8. st. pr. n. št. in je bil po rodu Jonec Domnevajo, da je umrl na otoku Jasu. Ime Homer pomeni slepca ali pevca, ki se pridružuje – spremljevalca. Napisal je le dve deli, in sicer Iliado (o vojni med Grki in Trojanci) ter Odisejo (o vračanju grškega junaka Odiseja iz Troje na rodno Itako). V starem veku ni nihče dvomil o Homerjevi resničnosti, v novem času pa se je odprlo shomersko vprašanjes, ko so se znanstveniki začeli spraševati, ali je lahko en sam človek napisal tako mojstrovino, kot je Iliada. Prevladalo je mnenje, da je Homer avtor Iliade in Odiseje zaradi izredno stroge enotne kompozicije tako Iliade kot Odiseje (prvi spev Iliade npr. obsega 21 dni ter zborovanje bogov, 24., zadnji spev prav tako zajema 21 dni in zborovanje bogov in tako naprej v izdelani kompoziciji), junaki imajo stalne okrasne pridevke, za oba epa je značilna pesniška figura – homerska primera.
PREDZGODBA
Na poroko tesalskega kralja Pelea in morske nimfe Tetide (v zakonu se jima rodi sin Ahil) so bili povabljeni vsi bogovi, razen Eride (boginje prepira). Zaradi užaljenosti je med svate vrgla jabolko z napisom »Najlepši Tn boginje, Hera (boginja oblasti), Atena (boginja modrosti) in Afrodita (boginja lepote), so mislile, da so vredne jabolka. Prepirale so se, ko je mednje stopil trojanski kraljević Paris, ki je pasel ovce na gori Idi (Zevs je boginjam svetoval, naj se obrnejo nanj). Paris se je odločil za Afrodito, ki mu je obljubljala najlepšo žensko na svetu in srečo v ljubezni. S tem je sebi in Trojancem nakopal sovraštvo obch zavrnjenih boginj. Nato je Paris obiskal Spartanskega kralja Menelaja, ki je bil poročen z lepo ženo Heleno. Ko jo je Paris zagledal, se je vanjo na mah zaljubil, jo ugrabil, se z njo na nekem otoku poročil in se vrnil v Trojo. Menelaj je bil užaljen, zato sta skupaj z bratom Agamemnonom zbrala mogočno griko vojsko in krenila proti Troji. Grško brodovje se je sportoma ustavilo v pristanišču Aulidi, kjer so srečali videa Kalhasa, ki je napovedal, da bo vojna med Ahaja (Grki, Spartanci) in Trojanci trajala 10 let in da bo Troja padla šele v 10. letu vojne.
Dejanje Iliade se je dogajalo v 10. letu vojne. Iliadi rečemo tudi pesem o Ahilovem srdu.
VSEBINA
Agamemnom je Ahilu odvzel lepo sužnjo Brizeido in ga s tem silno užalil. Ahil je bil izredno dober bojevnik, zna pa je bil tudi po nagli jezi in da je bil ranljiv samo v peto. Zaradi užaljenosti je Grkom zagrozil, da jih ne bo več branil. V devetem spevu pridejo Ahila prosit, naj jih gre varovat pred Hektorjem iz Troje, niti obilni darovi ni prošnje poslancev niti solze Ahajcev ga niso omajali. Ahilov najboljši prijatelj Patroklos se je oblekel v Ahilova oblačila in Ahajce res ubranil pred Trojanci, vendar je pri tem sam izgubil življenje. To je Ahila tako zelo prizadelo da se je pobotal s sprtim Agamemnonom in v dvoboju ubil Patroklejevega morilca Hektorja.
Hektorjev oče Priam je prišel v Ahilov šotor prosit, naj mu vrne mrtvega sina. Ahil se je omehčal in Hektorjevo truplo izročil Priamu. Tako se je iz krutega maščevalca spremenil v plemenitega zmagovalca. S tako plemenite odločitvijo je njegov srd dobil globlji etično-moralni pomen. Tudi njegov oče Pelej bo lahko kmalu jokal za sinom, podobno kot je Priam jokal za Hektorjem.
Zavest skupne človeške usode ublaži divjo Ahilovo strast. S pokopom Patroklosa in Hektorja ter Ahilovega srda se Iliada izpoje.
INTERPRETACIJA
Iliada ni navadna junaška pesem, ampak tragična pesnitev. Vsaka stvar ima tragično usodo (oblaki se borijo z vetrom, golobi beże pred skobcem, hrast uniči požar …). Vsi Homerjevi junaki so podvrženi tragični usodi, najbolj razdvojen in tragičen je Ahil: neutolažljiv je v svojem srdu, nenasiten v svojem maščevanju, zna se raznežitii do solz.
Ena glavnih značilnosti Iliade je ritmična razgibanost (stalno se menjavajo žalost in veselje, zmaga in poraz, boj in počitek ter neprestani boji in na nasprotni strani podobe iz narave..). Naslednja značilnost sloga je epska širina -avtorju se nikamor ne mudi, vse opisuje na dolgo in široko. Tudi v najbolj napetih trenutkih ima še vedno čas, da do najmanjših podrobnosti oriše vsako stvar). Naslednja značilnost so številne prispodobe (primere oz komparacije), npr. narasel hudournik utrga skalo, ruje drevesa, orel plane iz oblakov, da ugrabi zajca, lev raztrga bika…). Naslednja značilnost je homerska primera (to je primera, sestavljena zelo obširno in umetelno, ki ponazarja bistvene značilnosti nekega dogodka v primerjavi z drugim, ponavadi obsežnejšim dogodkom). Ime je dobila po Homerju, ki jo je prvi uporabljal Nasprotje je slovanska primera prikazuje več predmetov, ki imajo nekaj skupnega s tistim, s katerim primerja; nato pesnik predmete zavrže in pokaže pravega.
Primer homerske primere:
Kakor če v gori se pes, prepodivši jelenče z ležišča,
besno poganja za njim po klancih, doleh in tokavah,
da, če se tudi potuhne in skrije mu v gostem grmovju,
vendar sledu ne zgubi in teče, dokler ga ne najde:
prav tako Hektor ne uide očem dirjača Ahila.
(primer iz 22. speva)
Iliada je ep ali epopeja. Ep (iz grič, epos: pripoved, beseda) je obsežna pesnitev v verzih (pri Grkih in Rimljanih v heksametrih). Snov je vzeta iz mitologije. Junaki epov so postavljeni v pomembno zgodovinsko ali mitično dogajanje, vedno delujejo v imenu ljudstva, skupnosti, njihova zasebnost je manj pomembna. imajo dograjen značaj. Epov je več vrst verski, zgodovinski, junaški
Vendar Iliada ni samo ep, ampak tudi drama, in sicer tako po snovi kot po zgradbi. Dejanje je izrez iz desetletne vojne zoper Trojo: postavlja nas v 9. leto in se zgodi v 51 dneh, imamo pa vtis, kot da doživljamo vso vojno. V Iliadi imajo močno vlogo bogovi, zato lahko govorimo o vojni bogov,
Iliada se deli na 24 spevov, ki so pisani v verzih. V lliadi je verz heksameter ali šestomer (-UU/-UU/-UU/-UU/-UU/-U), sestavljen iz šestih stopic, to je 5 daktilov (UU) in končnega troheja (-U); spondeji (UU-) so lahko nadomestili daktile. V slovenskem prevodu zveni heksameter tako, kot da je akcentuacijski verz, v katerem se bolj ali manj enakomerno menjajo naglašeni in nenaglašeni złogi. Grški in latinski verz nista akcentuacijska, temveč kvantitativna, kar pomeni, da se verzni ritem ne ustvarja z menjavo naglašenih in nenaglašenih zlogov, ampak dolgih in kratkih, to je po njihovi kvantiteti ali kolikosti. V sredini heksametra je premor – na sredini tretjega verzi. Heksameter so po grških vzorcih prevzeli Rimljani, pozneje pa se je uveljavil tudi v nekaterih sodobnih jezikih, npr. v nemščini in tudi v slovenščini, čeprav pri nas bolj v prevodih (naš najpomembnejši prevajalec Homerja je Anton Sovre) kot v izvirnih pesnitvah.
Iliadi se v živahnem ritmu menjavata žalost in veselje, zmaga in poraz, boj in počitek. Metrum grško pomeni mera in je pogosto sinonim za metrično shemo
V Iliadi sta najpomembnejša 6. in 22 spev. Oba sta polna ukrasnih pridevkov (bridke strelice, sveta prisega, krilate besede…), homerskih primer, v obeh spevih imajo močno vlogo bogovi, prav tako dialog. V 6. spevu srečamo zanimiv kontrast: na eni strani sta Paris in Helena, na drugi pa Hektor in Andromaha, katerih medsebojen odnos je povsem nasproten. Andromaha Hektorja občuduje, pomeni ji vse, slovo je težko in boleče. To slovo izzveni kot visoka pesem zakonske ljubezni. 22 spev je pomemben zaradi Hektorjeve smrti, vrh pa zavzame Zevsovo tehtanje o usodi Ahila in Hektorja.
ODLOMKI
Prvi je iz 6. speva in ima naslov Hektorjevo slovo od žene. Žena je prosila Hektorja, naj ne odide k vojakom in naj ne brani svoje domovine, ker bi zato tvegal življenje in bi lahko postala nesrečna vdova, sin pa uboga sirota. Hektor ženine prošnje ni mogel uslišati, saj bi si z zavrnitvijo nakopal veliko sramoto, ker bi ga ljudje imeli za revo. Hkrati mu je to branilo srce, saj je dejal, da je bil od nekdaj vajen bojevanja in želel je ohraniti očetov sloves. Tudi njegov notranji glas mu je govoril, da ga bo dežela potrebovala če bodo izgubili vojno, bo to še posebno usodno za prebivalce, ki bodo postali sužnji. Zato ženine prošnje ni mogel uslišati in se je od nje in sina poslovil, hkrati pa prosil Zevsa in druge bogove, naj tudi sinu podarijo izvrsten dar dobrega bojevnika, da bo sposoben vladati Trojancem. Nato je poljubil sina, ga zazibal in položil v varno ženino naročje. Pobožal je še ženino dlan in se odpravil. Ločitev je bila zelo težka. Žena se je odpravila proti domu in se še mnogokrat obrnila za svojim možem, ki je odhajal naproti smrti.
Drugi odlomek je iz 22. speva in ima naslov Hektorjeva smrt. Hektor in v peto ranjeni Ahil sta se pripravljala na boj, priče pa so bili bogovi, ki so zvesto pazili na njun dogovor. Sprva je med njima potekal le besedni boj, nato pa je Ahil zgrabil kopje in ga vrgel proti Hektorju. Ta se mu je izmaknil in bronasto kopje se je zarilo v zemljo. Atena ga je pobrala in vrnila Ahilu. Tedaj je Hektor zgrabil svoje kopje in ga zalučal proti Ahilu, Sulica je zadela cilj, a se je Hektor zavedel, da je prehitro uporabil orožje. Ni se mogel braniti in tako je spoznal, da so mu bogovi namenili smrt. Takrat je Ahil zopet zgrabil kopje in ga vrgel proti sovražniku. Sulica je Hektorja zadela v predel med vratom in ramo, tako da je komaj ostal živ. Hektor je tik pred smrtjo prosil Ahila, naj njegovo truplo vrne domovini, da ga bodo Trojanci slovesno pokopali, in naj ne dopusti, da bi ga požrli psi ob ahajskih ladjah. Kmalu je spoznal, da njegova želja ne bo uslišana, saj je sprevidel, da ima Ahil železno srce. Vseeno pa mu je zagrozil, da bo nad njim sprožil jezo bogov, če njegove želje ne bo upošteval.