JEAN BAPTISTE MOLIÈRE - TARTUFFE
1622 - 1673
JEAN BAPTISTE MOLIÈRE
Moliere se je rodil leta 1622 v premožni meščanski družini v Parizu. Izbral si je zaničevan in negotov igralski poklic (igralci so bili tedaj izobčeni iz Cerkve) in je več kot 12 let s svojo igralsko skupino potoval po francoskem podeželju in že tedaj pisal komedije. Ko se je vrnil v Pariz, je postal gledališki vodja, ugleden igralec in komediograf. Užival je podporo Ludvika XIV., ki ga je marsikdaj zaščitil pred napadi klerikalnih krogov. Nato je bil štirinajst let organizator gledaliških in baletnih predstav na kraljevem dvoru. Moliere je umrl leta 1673, ko je igral glavno vlogo v komediji Namišljeni bolnik.
DELO:
Moliere je napisal 27 različnih iger, in sicer od visokih klasicističnih komedij do ljudskih in prigodnih iger. Nanj sta vplivali antična in domača komična tradicija. Uporabljal je že znane zgodbe (kot Shakespeare) in jih prilagodil svojemu času.
V svojih komedijah je prikazoval splošne človeške napake. Največkrat so to komedije nravi, kar pomeni, da je v njih manj položajske komike in več karakterne, ki izhaja iz smešnosti človeških značajev. Njegove gledališke osebe so skopuhi, svetohlinci, namišljeni bolniki, učene ženske, žlahtni meščani, ki so se vzpenjali po društveni lestvici in pri tem niso bili nič več žlahtni. Moliere zabava občinstvo predvsem z zamenjavami, pomotami, duhovitim dialogom, obnašanjem in mišljenjem oseb, toda hkrati odkriva resne zadeve – odkriva človekov značaj ter odnose med ljudmi.
Komedije: Smešne precioze, Šola za žene, Sola za može, Ljudomrznik, Skopuh, Scapinove zvijače, Namišljeni bolnik, Don Juan, Tartuffe …
VSEBINA
V hilo mestnega bogataša Orgona je prišel Tartuffe, človek z dvema obrazoma, a z enim samim hina značajem. Zdaj je bil videti kot človek, ki bo s svojo pobožnostjo popravil napake in grehe vseh stanujočih. Vs družini so kmalu spregledali njegovo hinavščino, le Orgon in njegova mati, gospa Perellova, tega nista opa Medtem se je Orgon po dvodnevni odsotnosti vrnil domov, Služabnica Dorina mu je na kratko strnila dogodke, so se zgodili v njegovi odsotnosti. Med drugim mu je povedala tudi za hud prehlad njegove žene Elmire, vendar bil Orgon ob novici ravnodušen, zanimalo in skrbelo ga je le za Tartuffovo počutje.
Orgon je hčeri Marijani razkril svojo odločitev, da se bo poročila s Tartuffom, čeprav je bila ze zaročena Valerom. Marijani očetova odločitev ni bila všeč in ji je nasprotovala, a se kljub vsemu ni upala upreti očetovi v Zaradi svoje neodločnosti se je sprla tudi z Valerom, a je njun spor pomirila Dorina
Dorina in Damis, Orgonov sin, sta sklenila, da bosta ukrepala sama, zato sta pripravila načrt. Damis se je skel kabinet in prisluškoval intimnemu pogovoru med Tartuffom in Elmiro. Tartuffe je dvoril Elmiri, ki ga je zavril, ne odločno. Ko je Tartuffe odšel iz sobe, je Damis stopil iz kabineta. Ni mogel verjeti svojim ušesom, ko mu mati povedala, da dogodka s Tartuffom ne bo omenjala očetu. Zato je Damis to storil sam. Orgon mu ni vere ko Damis ni hotel odnehati, se je Orgon razjezil, ga v navalu jeze razdedinil in vse bogastvo zapustil Tartuff Elmira je šele tedaj spoznala moževo strašno zaslepljenost, zato se je odločila, da mu bo odprla oči. Tartuffa povabila na pogovor, pred tem pa prepričala Orgona, naj se na svoje oči prepriča, kakšen je Tartuffe, ko misli, ga on ne vidi. Orgon se je skril v sobi pod mizo in prisluškoval pogovoru med Tartuffom in svojo ženo. Šele tel je Orgon spoznal, da je Tartuffe hinavec in svetohlinec, zato ga je vrgel iz hiše. Tartuffe je s seboj vzel skrinjico, kateri so bili shranjeni dokumenti o Orgonovih grehih iz preteklosti in mu jo je Orgon zaupal v varstvo. Tartuffe na podlagi omenjenih dokumentov Orgona iz maščevanja ovadil kralju.
K Orgonovim je prišel uradnik Loyal in jim predal skiep, da se morajo takoj izseliu iz hiše. Tartuffe se je Orgo posmehoval, a v tistem trenutku je policijski uradnik uklenil Tartuffa. V zadnjem hipu se je stvar obrnila: policipk uradnik je namreč Orgonu sporočil, da mu je kralj odpustil napako, ker ve, da je v vojni zvesto branil krono in domovino. Tako je policijski uradnik odvedel uklenjenega Tartuffa.
Orgon je bil rešen vseh skrbi. Valer in Marijana sta se lahko poročila. Tudi gospa Pemellova je sprevidela, da se je glede Tartuffa motila in je to tudi priznala. Na koncu se je vsa družina poklonila kralju.
INTERPRETACIJA
Tartuffe je ostra satirična komedija o svetohlinstvu. Glavna oseba Tartuffe je z navidezno, a poudarjeno pobožnostjo preslepil naivnega meščana Orgona, da ga je vzel k sebi v hišo, kjer je kmalu zavladal.
Pri opisovanju oseb je Moliere uporabil tipične lastnosti:
- Orgon je bil lahkoveren in pobožen do omejenosti.
- Pernellovka ni bila le pobožnjaška, marveč tudi naduta in tiranska.
- Damis je bil preprost, vročekrven mladenič.
- Marijana je bila prisrčno, neuko, pa tudi svojeglavo dekle.
- Kleant, Orgonov svak, je bil prvi, ki je Orgona začel prepričevati o Tartuffovem hinavstvu.
- Najbolj prikupna oseba je bila služkinja Dorina, preprosto, a pametno dekle. Bila je pravo živo srebro in najbolj zdrav duh v komediji.
- Tartuffe je bil hinavec od glave do pete. Ker je znal biti uglajen z besedo in vedenjem, so mu nasedli mnogi naivneži.
Molière je mojstrsko obvladoval jezik in uporabljal kristalno čist slog. Komičnost vzbuja s številnimi zapleti,
spletkami, skrivalnicami in prisluskovanji. Komedija ima celo kriminalno ozadje. Kljub temu je glavna teža igre risanju Tartuffa, ki pod krinko pobožnega človeka skriva pohlep po bogastvu in moci. Mnoge osebe so komične še najbolj oče Orgon, ki slepo zaupa v Tartuffa.
Tartuffe je komedija, v kateri srečamo različne vrste komik, prevladujeta pa situacijska in značajska. Značajska ali karakterna komika izvira iz smešnosti junakovega značaja in je izraz najvišje umetnike sposobnosti (npr. Moliere: Namišljeni bolnik). Besedna komika izvira iz pomena besed (besedne igre, dovtip vmešavanje narečij, tujih jezikov…) ali iz izgovorjave besed (govore napake, vzkliki …). Položajska ali situacijska komika sloni na presenečenjih, nesporazumih, zamenjavah in zmešnjavah. Zaradi nje se dejanje nepričakovano zaplete (npr. Shakespeare: Komedija zmešnjav),
Pri zgradbi je Molière upošteval antično pravilo o treh enotnostih (tj. kraja, časa in dogajanja). Zato so njegove igre strnjene, z malo osebami in dogodki, zgodijo se v krajšem času in na enem samem mestu. Ponavadi je zaplet preprost. Dejanje je zgoščeno in pregledno, dialog je dognan, pri osebah je poudarjena tipična lastnost. Tartuffe ima pet dejanj, pisan je v verzih
Cerkveni dostojanstveniki so se čutili prizadete zaradi lika Tartuffa, saj so prikazovanje svetohlinstva šteli kot napadanje njenega ravnanja. Tako so dosegli, da komedija pet let ni bila uprizorjena. Šele tretja različica je lahko zaživela pred številnim občinstvom, in sicer leta 1669. Molièrova skupina jo je v prvem letu igrala petdesetkrat.
Ko je Molière umrl, je bila Cerkev nanj tako huda, da so ga pokopali zunaj pokopališkega zidu, med samomorilce in brezverce. Niti njegov večni zaščitnik kralj ga ni mogel zaščititi. S svojim delom pa je Molière preživel stoletja.