KATUL - BLAGOSLOV LJUBEZNI
84 pr. Kr. - 54 pr. Kr
KATUL
Živel je približno od leta 84 do okoli leta 54 pr. n. št.. Izhajal je iz premožne družine v Veroni, oće je prijateljeval s samim Julijem Cezarjem. Bil je prvi in morda edini rimski pesnik, ki bi ga lahko označili kot lirika v današnjem pomenu besede. Rimljani so ga zmerjali z najslabšim pesnikom, saj se je odkrito norčeval, ix starih rimskih vrlin Toda Katul se ni zmenil za take žalitve, jemal jih je kot kompliment. Živel je tudi v Rimu, se tam vključil aristokratsko življenje in spoznal svojo veliko ljubezen Klodijo, ženo uglednega konzula. Od njega je bila starejša, bila je lepa in duhovita, poleg Karula pa je imela še vrsto oboževalcev, tako da se je Katulova, v začetku srečna ljubezen, morala končati z razočaranjem. Iz te ljubezni so se rodile Katulove najlepše pesmi, pesmi o Lesbiji, kot je s psevdonimom imenoval svojo ljubljeno. Pesmi govorijo o pesnikovi ljubezenski sreči, nato pa o prvih sledovih ljubosumja, prepirih, prepletanju sovraštva in ljubezni in dokončnem razhodu.
Katulove pesmi pomenijo v rimski liriki nekaj povsem novega in svežega, ssj opevajo individualno ljubezen 2 novim in s svežim oblikovalnim postopkom, z Lesbijo pa je ustvaril prototip vseh poznejših kraljic srcas pesniških idealov (Beatrice, Laura, Julija). Katula uvrščamo med snove pesnikex (gr. neoterike), pesnike, la so zavrnili suhoparno poezijo in so namesto razvlečenih verzifikacij začeli ustvarjati razgibane in izzivalne pesniške umetnine (tudi erotično poezijo).
PESEM
Živiva, moja Lesbija, in se ljubiva,
in starih svetohlincev modrovanje
naj naju toliko ko počen groš boli.
Glej, sonca morejo zaiti in spet vzíti,
a nas, ko naša drobna lučka dogori,
nas čaka le še večno nočno spanje.
Daj mi poljubov tisoč in še sto,
za njimi drugih tisoč, drugih sto,
potem pa znova najprej tisoč, potlej sto:
ko bova mnogotisočkrat se poljubila,
v številkah bova zlahka se zmotila
in tudi kak zavistnež kléti
ne mogel bi poljubov nama šteti.
INTERPRETACIJA
Katul piše o svoji večni ljubezni Lesbiji (podobno kot Prešeren o Juliji) in govori, naj se ne zmeni za obrekljive govorice drugih ljudi, kajti najpomembnejša je njuna ljubezen.
Lirski subjekt, ki je pesnik sam, poziva k uživanju v ljubezni. To utemeljuje s tem, da je človeku v primerjavi z neživo naravo odmerjeno kratko življenje, zato ga je treba uživati. Katulu ljubezen pomeni vse in vsebina pesmi odgovarja naslovu. Duhovno in telesno ljubezen postavi na isto stran.
Tematika pesmi je ljubezenska, način pisanja pa liričen, saj srečamo različna stilna sredstva:
- primera ali komparacija (.. naj naju toliko ko počen gros bob)
- nagovor ali apostrofa (Živiva, moja Lesbija…)
- okrasni pridevki (počen groš, drobna lučka, nočno spanje…)
- metonimija (… ko naša drobna lučka dogon)
- epifora (…in še sto,
…drugih sto,
…potlej sto:)
- stopnjevanje (… mnogo tisočkrat se poljubila)
Pesem Blagoslov ljubezni spada med kratke pesmice, imenovane »igračke«, kot je take pesmi imenoval sam Katul. Pesem je monolitna z neurejeno rimo.
Katul na pomoč ne kliče več bogov (kot Sapfo), pač pa poziva k čutnemu uživanju ljubezni in svobode (ni mu mar, kaj si mislijo drugi ljudje). Katul je drugačen od Sapfo. Njena lirika je izrazito ženska (upeča, obrača se k bogovom…), medtem ko lahko Katulovo ljubezen označimo kot moško različico ljubezenske poezije (ne ozira se na moralo okolja, zaveda se človekovega minevanja in kratkosti njegovega življenja, ki ga je potrebno izrabiti).
Sapfo pa je podoben zaradi neposrednosti, osebne izpovednosti in temperamenta.