VALENTIN VODNIK
Valentin Vodnik se je rodil leta 1758 v Zgornji Šiški pri Ljubljani. Po poklicu je bil frančiškanski duhovnik Služboval je v Sori pri Medvodah in na Koprivniku pri Bohinju. Tam se je srečal z bogatim ljudskim slovstvom in ga prvi pri nas začel zapisovati. To slovstvo ga je navdihnilo, da je postal pesnik. V Bohinju se je spoznal s Zoisom, ki ga je povabil k sebi v Ljubljano, kjer je postal gimnazijski profesor (učil je verouk, zgodovino, zemljepis, francoščino, italijanščino, nemščino, latinščino in staro gričino). Ko so se leta 1809 ustanovile Ilirske province, so Francozi uzakonili slovenščino kot uradni jezik. Vodnik je bil nad tem navdušen in je začel pisati učbenike v slovenščini (Pismenost – gramatika za prve šole).
Vodnik je postal gimnazijski ravnatelj in nadzornik osnovnih šol. Francozom v čast je napisal pesem Ilirija oživljena. Leta 1815 so se na Kranjsko vrnili Avstrijci in z njimi slabi časi. Istega leta so Vodnika prisilno upokojili.
Umrl je leta 1819.
PESEM
Od straže hravaške
gor sonce mi pride,
v nograde laške
popoldne zaide;
z Beneškiga morja
jug čelo poti,
od Štajerca borja
per del’ me hladi.
Mi brazdjo konjiči
za hajdo, pšenico,
netrudni dekliči
pa béljo tančico;
kaj maram, se kruha
persluži zadost,
ni sile trebuha
okoli mi nost.
Imam oblačilo
domačga padvána,
ženica pa krilo
iz pravga mezlána;
se sveti na lice
ko pirh moj škarlat,
nje šapel, jeglice,
nje modric je zlat.
Rad plešem okrogle,
s peto glas dajam,
premetem vse vogle,
se v cepa dva majam;
nožica pa Mince
za mano drobni,
pobera stopince,
se v kroge verti.
Na žgancih tropine
pa kisliga zela,
bob, kaša, vse mine,
ko pridem od dela;
al bodi pogača,
klobasa, al sok,
al kar se obrača
na ražnu okrog.
Za vsako povele
mam židano volo,
za branbo dežele,
al hoditi v šolo:
povsodi se maham
ko čverst korenak,
pa delam, pa baham,
pa pijem tabak.
VSEBINA IN INTERPRETACIJA
POVZETEK VSEBINE
Kranjec živi med Štajersko, Italijo in hrvaškimi deželami. Topel veter z Beneškega morja ga greje, s Štajerskega pa piha burja, ki ga hladi med delom. Po poklicu je kmet in ima svojo kmetijo, kjer orje, seje ajdo in pšenico in s tem pridela dovolj za preživetje, da mu ni treba po svetu iskati zaslužka. Oba z ženo sta oblečena v lepa oblačila, izdelana doma. Njegova žena je tudi lepa, urejena, nosi krilo iz lana in volne, pokrivalo z okrasjem, čipke in nedrček iz zlata. Kranjec se rad zabava; oba z ženo najraje plešeta, in sicer na poskočne pesmi. Ko konča z delom, je same dobre jedi: bob, kašo, žgance z ocvirki, klobaso, močnik in vse, kar se peče na žaru. Vedno je pripravljen delati pomagati. Kranjec je velik domoljub, svojo deželo je v vsakem trenutku pripravljen braniti. Voljan je učiti se in hoditi v šolo. Ponosen je, čvrst in rad dela, po delu pa rad pokadi pipo tobaka.
INTERPRETACIJA
Zadovoljni Kranjc je ena prvih Vodnikovih pesmi. Objavil jo je v Pisanicah za leto 1781. Že takoj po nastanku je bil nad njo navdušen tudi Žiga Zois. Vodnik je pesem kasneje večkrat popravljal.
Po snovi je stanovska kmečka pesem. Avstrijski cesar Jožef II. je leta 1782 izdal t. i. robotni patent, s katerim je omejil tlako. S tem se je zelo dvignila samozavest kmetov, tudi slovenskih.
V Vodnikovem času je na slovenskem podeželju prevladoval kmečki ali obrtniški stan in Vodnik v Zadovoljnem Kranjcu blagruje življenje in vrline prav človeka tega stanu.
Vodnik čezmerno hvali Kranjca, kako zelo je delaven, sposoben, se pripravljen učiti, lepo oblečen, vedno dobre volje. …, a to piše namenoma, da bi s pesmijo dvignil samozavest svojim rojakom. Najprej opeva lego kranjske dežele, nato delo na polju, oblačila, prehrano, zabavo in nazadnje še vsestransko sposobnost človeka, ki je nadvse zadovoljnem s seboj in svetom. Pesnikov odnos do življenja oz. prihodnosti je zelo optimističen, kar je značilno za razsvetljenstvo.
Zato je pesem razumska in ni prava lirska, osebnoizpovedna pesem in spada v utilitarno (tendenčno, idejno, angažirano) poezijo. Po ideji je torej budnica, kar pomeni socialno in moralno spodbudno pesem. Vodnik z njo usmerja Slovence k prizadevnemu, uspešnemu in zdravemu življenju, kar je tipično za razsvetljensko miselnost. To je miselnost zgodnjega kapitalizma, ko so bili prepričani, da vsak človek lahko uspe v življenju, če je le dovolj priden, prizadeven, voljan delati in se učiti. V zgodnjem kapitalizmu še niso priznavali delitve na dva nasprotujoča si družbena sloja
Zadovoljni Kranjec izraža svojo vedrino tudi z obliko in zvočnostjo. Napisan je v verzih alpske poskočnice. Ritem alpske poskočnice je značilen za slovenske ljudske pesmi. Pesem je sestavljena iz šestih kitic iz osmih verzov.
Vodnik je verze pisal s sorazmerno lahkoto. Bil pa je slabo teoretično podkovan. Negativni pojavi pa so postopoma in vidno izginjali iz njegovih pesmi predvsem po zaslugi Zoisovih napotkov in teoretične pomoći. Vodnika so napeljevale k skrbnejšemu iskanju in oblikovanju izraza. Zadovoljni Kranjec je razumska pesem, napisana z neposrednimi besedami.
Nekaj stilnih prvin kljub temu ima: