POVZETEK VSEBINE

Kranjec živi med Štajersko, Italijo in hrvaškimi deželami. Topel veter z Beneškega morja ga greje, s Štajerskega pa piha burja, ki ga hladi med delom. Po poklicu je kmet in ima svojo kmetijo, kjer orje, seje ajdo in pšenico in s tem pridela dovolj za preživetje, da mu ni treba po svetu iskati zaslužka. Oba z ženo sta oblečena v lepa oblačila, izdelana doma. Njegova žena je tudi lepa, urejena, nosi krilo iz lana in volne, pokrivalo z okrasjem, čipke in nedrček iz zlata. Kranjec se rad zabava; oba z ženo najraje plešeta, in sicer na poskočne pesmi. Ko konča z delom, je same dobre jedi: bob, kašo, žgance z ocvirki, klobaso, močnik in vse, kar se peče na žaru. Vedno je pripravljen delati pomagati. Kranjec je velik domoljub, svojo deželo je v vsakem trenutku pripravljen braniti. Voljan je učiti se in hoditi v šolo. Ponosen je, čvrst in rad dela, po delu pa rad pokadi pipo tobaka.

INTERPRETACIJA

Zadovoljni Kranjc je ena prvih Vodnikovih pesmi. Objavil jo je v Pisanicah za leto 1781. Že takoj po nastanku je bil nad njo navdušen tudi Žiga Zois. Vodnik je pesem kasneje večkrat popravljal.

Po snovi je stanovska kmečka pesem. Avstrijski cesar Jožef II. je leta 1782 izdal t. i. robotni patent, s katerim je omejil tlako. S tem se je zelo dvignila samozavest kmetov, tudi slovenskih.

V Vodnikovem času je na slovenskem podeželju prevladoval kmečki ali obrtniški stan in Vodnik v Zadovoljnem Kranjcu blagruje življenje in vrline prav človeka tega stanu. 

Vodnik čezmerno hvali Kranjca, kako zelo je delaven, sposoben, se pripravljen učiti, lepo oblečen, vedno dobre volje. …, a to piše namenoma, da bi s pesmijo dvignil samozavest svojim rojakom. Najprej opeva lego kranjske dežele, nato delo na polju, oblačila, prehrano, zabavo in nazadnje še vsestransko sposobnost človeka, ki je nadvse zadovoljnem s seboj in svetom. Pesnikov odnos do življenja oz. prihodnosti je zelo optimističen, kar je značilno za razsvetljenstvo.

Zato je pesem razumska in ni prava lirska, osebnoizpovedna pesem in spada v utilitarno (tendenčno, idejno, angažirano) poezijo. Po ideji je torej budnica, kar pomeni socialno in moralno spodbudno pesem. Vodnik z njo usmerja Slovence k prizadevnemu, uspešnemu in zdravemu življenju, kar je tipično za razsvetljensko miselnost. To je miselnost zgodnjega kapitalizma, ko so bili prepričani, da vsak človek lahko uspe v življenju, če je le dovolj priden, prizadeven, voljan delati in se učiti. V zgodnjem kapitalizmu še niso priznavali delitve na dva nasprotujoča si družbena sloja

Zadovoljni Kranjec izraža svojo vedrino tudi z obliko in zvočnostjo. Napisan je v verzih alpske poskočnice. Ritem alpske poskočnice je značilen za slovenske ljudske pesmi. Pesem je sestavljena iz šestih kitic iz osmih verzov.

Vodnik je verze pisal s sorazmerno lahkoto. Bil pa je slabo teoretično podkovan. Negativni pojavi pa so postopoma in vidno izginjali iz njegovih pesmi predvsem po zaslugi Zoisovih napotkov in teoretične pomoći. Vodnika so napeljevale k skrbnejšemu iskanju in oblikovanju izraza. Zadovoljni Kranjec je razumska pesem, napisana z neposrednimi besedami.

Nekaj stilnih prvin kljub temu ima:

• metonimija (se kruha perslužit zadost)
• sinekdoha (ni sile trebuha okoli mi nost… trebuh pomeni človeka – del zamenjuje celoto)
• ukrasni pridevek (zlat, okrogle…)
• primera (se sveti na lice ko pirh moj škariat; povsodi se maham ko čverst korenak)
• metafora (nožice pa Minca za mano drobi (pleše); neutrudni deklici pa beljo tančico (perejo) …)